ZLOČIN IN KAZEN | CRIME AND PUNISHMENT | |||||||||||||||||
Aleš Mustar | trans. Manja Maksimovič (from Slovene) | |||||||||||||||||
Umoril sem kar samega sebe. Ubil svoje iluzije, sanje in zaspal kot angelček. Tretji dan sem vstal kot sodni tolmač. Kje si, Fjodor Mihajlovič, stari moj, kje si, da se ga skupaj nažgeva z vodko? Brat iz rane mladosti, ki si me zadeval brez nedovoljenih substanc, kradel noči in mi povzročl psihosomatska obolenja, ko sem bil še medvedek, ki je hotel od blizu videti
pripelji svojo imaginarno bando zločincev, jaz pa bom pripeljal svojo realno, da se pomerimo v pitju vodke, kot enakovredni partnerji, da postavimo črte. Mi smo močni, rojeni zmagovalci, mojih ne peče vest, poznam jih do potankosti. Dnevno voham njihove potne dlani na zatožnih
Vest je za romane. Sodbe v imenu ljudstva - katerega? -, dragi moj, so neučinkovite, ne povzročajo notranjega razkola, vest obstaja le še v slabi ekranizaciji tvojega romana. Vse je iluzija, poceni gledališka igra s še bolj poceni
le tega ne vem, kdo od naju je na boljšem? |
I murdered myself of all people. Killed my illusions, my dreams, and fell asleep like an angel. On the third day I resurrected as a court interpreter. Where are you, Fyodor Mikhailovich, old boy, where are you so we can get pissed on vodka together? My brother from the early age who got me high without illegal substances, stole my nights away, and caused psychosomatic disorders back when I was still a little bear who wanted to see
bring along your imaginary bunch of criminals, and Ill bring along my real one so we can have a vodka-drinking contest competing as equals, and draw the lines. We are strong, born winners, mine are not the kind to be conscious-stricken, I know
Conscious is for novels, conscious is romantic. Verdicts in the name of the people - which people? - my
and conscious only exists in a poor adaptation of your novel. Everything is an illusion, a cheap theatre play with even
I only dont know which one of us is better off? |
Copyright © Aleš Mustar 2005; Trans. Copyright © Manja Maksimovic 2005